Po hudem in uničujočem požaru v letu 1873 v Sv. Juriju ob železnici, ko je požar upepelil skorajda celoten takratni zgornji trg ki je predstavljal jedro Sv. Jurija ob južni železnici, so takratni ljudje pričeli z razmišljanjem o ustanovitvi požarne brambe. Ugledni občani, zdravnik, skladatelj in župan dr. Gustav Ipavec, trgovec Franc Kartin, gostilničarja Nendl in Črnovšek, trgovec Kavčič in Prazajc so leta 1874 ustanovili požarno brambo "Sv. Jurij ob južni železnici".





Prvi gasilski dom Sv. Jurij ob južni železnici leta 1874




Kot vsak začetek nečesa novega in rojevanje dejavnosti iz nič, je tudi požarna bramba Sv. Jurij ob južni železnici slonela na skromnih tehničnih osnovah, saj je posedovala le nekaj veder in gasilskih kavljev, pa vendarle na odločnih zanesenjakih in požrtvovalnih humanitarnih vizionarjih. Posledica slednjih je bila leta 1882 nabava ročne batne brizgalne, ki so jo poganjali štirje požarni brambovci z vozom na vprego in nekaj metri cevi.





Ročna batna črpalka, nabavljena leta 1882




Odločnost in viden napredek požarne brambe je rodila veliko zaupanja med takratnimi prebivalci in kmalu je bila nabavljena še ena batna brizgalna z večjo zmogljivostjo in jo je poganjalo osem požarnih brambovcev. Razvoj in dogodki v organizaciji so narekovale nova razmišljanja in pokazale so se potrebe po pridobitvi gasilskega doma, katerega so zgradili v zgornjem trgu že pred pričetkom 1 svetovne vojne in s tem zagotovili dobre pogoje za razvoj gasilstva ne samo v Sv. Juriju ob južni železnici, temveč v širši okolici.





Ferležev Ford - prvi prevozi gasilcev in opreme




Po prvi svetovni vojni, leta 1927, so gasilci ob pomoči prebivalcev dobili prvo motorno brizgalno, leta 1932 pa prvi gasilski avtomobil, kar je bila strahotna pridobitev. Razvoj je komaj sledil dogodkom in ob veliki podpori prebivalcev je leta 1939 v spodnjem trgu zrasel nov gasilski dom.





Gradnja novega gasilskega doma v spodnjem trgu




Se še dopolnjuje...